Technical school Ravne

Centro scolastico Ravne na Koroskem, Slovenia

Šola nastane kot igra železarske in jeklarske industrije, ki se razvija na Koroškem že od leta 1620. V projekt so vključene strukture in možnosti, ki jih ponuja jeklena konstrukcija, ter arhitekturni elementi, ki se navezujejo na oblike stroja (cevi, požarne stopnice). Objekt si prizadeva navdušiti učence za nadaljne tehnične igre in raziskave na najbolj neposreden način - tako da sam postane predmet raziskovanja in občudovanja.

Tehnično učenje je učenje preko aktivnega dela z rokami, preko inventivnosti in igre. Stavba šole ni votla lupina, v kateri se skladišči in podaja znanje, ampak odprta knjiga, ki učence vabi, da jo listajo, spreminjajo in ji po potrebi kaj dodajo. Je živ organizem: učenci se v okviru pouka obdelave kovin lotijo obnove jeklene konstrukcije in jo pobarvajo rdeče; drugi, ki imajo raje varjenje in kleparstvo, ji dodajo novo cev na fasado za izpušne pline iz delavnice toplotne obdelave; tretji, bolj teoretski tipi, zgolj opazujejo kovinske vezi nosilne konstrukcije in razmišljajo o silnicah, ki gredo skozi. Vzdrževanje stavbe tako neha biti zgolj strošek in postane eminenten izobraževalni postopek. Šola je stroj za učenje!

OBLIKOVANJE STAVBNE MASE

Šola, ki zaradi svojega osnovnega nagovora, jeklene kocke na betonskem podstavku, od daleč daje videz močne in trdne inštitucije, se z bližine prikaže kot prijazna in igriva ustanova, ki se na mestih, kjer je to potrebno, priklanja, umika ali steguje, odpira ali zapira, vse v cilju zagotoviti svojim uporabnikom čim večje lagodje in jih nuditi zaščito pred zunanjimi vplivi. Stroj se humanizira!

V nekaj potezah se stroga masa s konzolami in zajedami popolnoma zmehča, s čemer nastanejo novi in nepričakovani zunanji prostori, namenjeni učencem: velik pokrit prostor pred vhodom, vizualno povezan z gozdnim robom za objektom, visoka vhodna avla s komunikacijami , ločene terase s pogledom na zgornjo jaso, in najvišja terasa s pogledom na vhodni prostor. Oblikovanje mas tudi označuje glavni vhod v stavbo in navezavo na gozdni rob, hkrati pa izpostavi tudi razne programe šole in jim daje prepoznavnost na fasadi.

Masa šole kljub temu ostaja kompaktna, z ugodnim razmerjem med površino in volumnom stavbe.

DOSTOPI IN ZUNANJE POVRŠINE

Šola je umeščena v približno sredino parcele, kar omogoča uporabo zunanjih površin ob vseh njenih straneh. Na hrib se nasloni tako, da površine okoli nje ustvarijo dve pritličji - nižjo na jugu, z dovozno cesto, stopniščem na vhodno ploščad in gospodarsko ploščadjo, ob kateri je tudi prostor za parkiranje koles, ter višjo na severu, kjer so ob jezercu (ki se delno prestavi) vsa preostala parkirišča, vhod za učitelje, dostava kuhinje in odvoz smeti.

Površine okoli šole so jasno ločene na zunanji poljavni del, namenjen dostopom in dovozom, ter na varovan višji vhodni del. Vse površine okoli šole ustrezajo zahtevam po površini oziroma jo celo presegajo.
Dostop do šole je urejen iz dovozne ceste na južni strani parcele. Iz te ceste so navezani tako dostopi za učence, učitelje in obiskovalce, kot tudi gospodarski dovoz in intervencijske poti.

Na površinah ob šoli je urejenih skupaj 39 novih parkirišč, , od tega sta dve namenjeni invalidom, eno pa avtomehanični delavnici. Parkirišča so ločena od dovozne ceste, zato je dostop do njih zelo enostavno moč kontrolirati s pomočjo dveh dvižnih ramp.

Veliko parkirišče na severni strani šole se lahko uporabi tudi kot prireditveni prostor. Dostop do prireditve je v tem primeru preko vhodne ploščadi šole.

PROGRAM

Naslonjenost šole na hrib ustvarja dve pritličji: nižje, južno, in višje, severno. Zaradi lažjega razumevanja je nižje pritličje poimenovano klet (na severni strani je vkopano, na južni pa ima dnevno svetlobo), višje pa pritličje (ker je tam glavni vhod v stavbo).

Vertikalna zasnova objekta pogojuje tudi vertikalno zasnovo programa. Iz kleti proti 5. etaži si sledijo:

  • KLET: Učilnice za praktični pouk (delavnice ) in gospodarski prostori s skladišči
  • PRITLIČJE: Vhodna ploščad, vhodna avla, garderoba , kuhinja, jedilnica
  • N1-N4: Osrednji del šole sknjižnico, amfiteatralno predavalnico in učilnicami
  • N5: Upravni del šole s prostori za učitelje in zbornico

Skupni prostori v pritličju delujejo kot zvočni filter med hrupnimi delavnicami v kleti in mirnimi učilnicami v nadstropjih.

Osnovni konstrukcijski raster 10,3 x 10,3m omogoča skoraj na decimalko natančno sledenje zahtevanim površinam, hkrati pa tudi dovoljuje izjemno fleksibilnost programov - s podiranjem in dodajanjem lahkih predelnih sten se lahko učilnice predeljujejo ali združujejo v neskončnost.

Vsa nadstropja so dobro povezana med seboj z vertikalnimi komunikacijami:

  • glavno šolsko stopnišče v vhodni avli
  • stopnišče z dvigalom za učitelje
  • pomožna in požarna stopnišča izven objekta

Notranjim vertikalnim komunikacijam je zaradi višine stavbe bil namenjen poseben premislek. Učiteljem, ki imajo svoje na vrhu stavbe, je namenjeno dvigalo. Zjutraj ob prihodu v službo se odpeljejo z dvigalom na vrh, potem pa čez dan uporabljajo stopnice za dostop do učilnic, ki so večinoma umeščene zgolj eno ali dve nadstropji nižje.

Stopnišče za učence je v prostoru vertikalnega halla (vhodne avle). Učenci svojega dvigala nimajo, razen invalidov, ki lahko uporabljajo dvigalo učiteljev. Prostor za dvigalo oziroma celo več dvigal sicer je na voljo, vendar smo sledili zaskrbljujoči statistiki o vse preveč mladih s prekomerno težo in jih poslali v učilnice, na malico in nazaj v učilnice kar po stopnicah.

Zahteve za zaklonišče niso čisto jasne. Predvidena je uporaba prostorov 27, 28, 29, 32 in 45, v primeru dodatnih potreb pa se lahko zaklonišče širi tudi v območje zemljine pod parkirni ploščadjo. Betonska
plošča nad zakloniščem se v tem primeru ustrezno ojača (odebeli).
Stranišča za invalide so urejena v sklopu ženskih sanitarij v pritličju.

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA IN MATERIALI

Konstrukcijska zasnova objekta je enostavna: pasovno temeljen betonski podstavek, na njem osrednji volumen stavbe (kocka) z jekleno konstrukcijo. Jeklena konstrukcija omogoča velike razpone, uporabljen je raster 10,3x10,3m. Zavetrovanje je urejeno z betonskim jedrom s stopniščem in dvigalom ter s posameznimi diagonalami na mestih, kjer je to potrebno. Jekleni stebri so profili HEB 360mm, zaliti z betonom zaradi požarne varnosti in obdani z dodatnim škatlastim profilom. Tla so Hi-Bond pločevina z ulitim betonom na jeklenih nosilcih.

Uporaba jeklene konstrukcije je načeloma dražja od betonske, vendar bi bila upoštevaje bližine jeklarske industrije (nižji transportni stroški, ohranjanje delovnih mest v občini in podobno) v našem primeru kljub temu smiselna. V kolikor se investitor ne odloči za jeklo, se uporabi betonska konstrukcija s prednapetimi ploščami po tehnologiji 'post tensioning', ki tudi omogoča takšne razpone in se kot poceni in praktična rešitev začenja uveljavljati tudi pri nas (prvič izvedeno na novem letališču Brnik).

Fasade so tehnične, osnova je jeklena podkonstrukcija v rastru približno 2m in polnila med konstrukcijo, ki so glede na potrebe lahko polno okno, okno s parapetom, 'sendvič' izolativno polnilo brez transparence ali samo ograja. Kot polnila se na mestih, kjer je to smiselno, lahko namestijo tudi fotovoltaični elementi, ki stavbi služijo kot dodaten vir energije, učencem pa kot vzorčni primer nove tehnologije. Celotna stavba deluje kot tehnološki objekt sestavljen iz predizdelanih elementov, postavljen na ulitem betonskem podstavku.

STROJNE INŠTALACIJE

Za učilnice in knjižnico je predvideno prisilno prezračevanje z dovodom in odvodom zraka iz prostorov. Tudi za garderobe je predvideno prisilno prezračevanje z dovodom in odvodom zraka. Sanitarije se prezračuje podtlačno z odvodom zraka.

Transmisijski izračun toplotnih izgub se izdela z upoštevanjem minimalne zunanje računske temperature in normalnega položaja zgradbe. Računska minimalna temperatura se izbere po veljavni klima karti RS. Posamezne temperature prostorov bodo izbrane v skladu s predpisi ter po potrjeni projektni nalogi. Relativne vlažnosti v prostorih ni potrebno kontrolirati.

Ogrevna voda se pripravlja v toplotni podpostaji. Predvideni so regulacijski krogi za radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje in direktni krog za ogrevanje zraka v prezračevalnih napravah -klimatih. Predvideno je radiatorsko ogrevanje učilnic, knjižnice in kabinetov ter klasično talno ogrevanje v vhodni avli.

×